V avstrijskih arhivih so odkrili dokumente, ki razkrivajo, da je bila jedrska elektrarna Zwentendorf v okrožju Tulln nekoč predlagana kot motiv za bankovec za 1.000 avstrijskih šilingov. Najdba vključuje idejne risbe, na katerih je bila na hrbtni strani bankovca upodobljena omenjena elektrarna, ki pa nikoli ni začela obratovati. Raziskovalci so v arhivskih zapisih naleteli na gradivo, ki priča o resnih namerah takratnih oblasti glede umestitve tega energetskega simbola v nacionalno denarno valuto. Zgodovinski pomen odkritja se skriva v dejstvu, da je jedrska elektrarna Zwentendorf edini tovrstni objekt na svetu, ki je bil v celoti zgrajen, vendar zaradi izida ljudskega glasovanja leta 1978 nikoli ni bil vključen v elektroenergetsko omrežje. Načrti za bankovec so nastajali v obdobju, ko je država še pričakovala zagon jedrske energije, zato so bili takšni motivi razumljeni kot simbol tehnološkega napredka in gospodarske moči. Po dokončni zavrnitvi jedrske energije v Avstriji so bili ti grafični predlogi pozabljeni in umaknjeni v arhive, kjer so ostali desetletja.

Arheologi iz Izraelske uprave za starine so med izkopavanji jugozahodno od Tempeljskega griča v Jeruzalemu odkrili izjemen svinčen obesek, star približno 1300 let. Na predmetu je upodobljen sedemkraki svečnik menora, ki velja za enega najstarejših simbolov judovstva. Najdba je bila zakopana pod ruševinami bizantinske stavbe, ki datira v obdobje med 6. in 7. stoletjem, kar sovpada s časom bizantinske in zgodnjeislamske nadvlade nad mestom. Odkritje je pomembno predvsem zaradi lokacije in jasne simbolike. Tempeljski grič ostaja eno najbolj občutljivih arheoloških in verskih območij na svetu, vsaka nova najdba pa dodatno osvetljuje kompleksno zgodovino Jeruzalema. Raziskovalci so na predmet naleteli med sistematičnim pregledovanjem plasti iz bizantinske dobe, kar potrjuje prisotnost judovskih simbolov v arhitekturnem kontekstu tistega časa. Predmet bo zdaj podvržen nadaljnjim laboratorijskim analizam, da bi ugotovili natančen izvor svinca in morebitne druge podrobnosti o njegovi izdelavi.

Pri izkopavanju za bazen v bližini Lyona je moški našel zlate palice in kovance v vrednosti približno 700.000 evrov. Odkritje je prijavil lokalnim oblastem, ki so mu dovolile, da zaklad obdrži, saj ni šlo za arheološko najdišče. Poreklo zaklada ostaja neznano.